Se tudi vaš pes boji nevihte?

Nevihte so popolnoma naraven pojav, ki smo ga ljudje več ali manj navajeni. Vendar se naši hišni ljubljenčki, predvsem psi, pogosto bojijo neviht. Poletje je čas, ko so nenadne in silne nevihte še toliko pogostejše. Pri Ponikočiji imamo dve psički pasme pritlikavi pinč, Bello in Doro. Ob grmenju, pa čeprav le oddaljenemu, se znaki strahu pri psički Dori precej očitni. Prične se tresti, lajati, pospešeno dihati in tekati sem ter tja. Iskati prične varno zatočišče in videti je, da ga nikakor ne more najti. Opažamo, da strah pri psički Dori iz leta v leto stopnjuje.

Psi imajo precej dobro razvita čutila, zato nevihte zaznajo pred ljudmi. Pes zazna spremembo zračnega pritiska in električnega naboja v zraku. Obenem i veliko bolje slišijo od nas, zato so gromi in treski strel za njih veliko bolj stresni. Že ljudem glasno grmenje ponavadi ni pretirano prijetno, psom pa še toliko manj. Spremembe vremena ne dojemajo tako racionalno kot ljudje. Tudi otroci se pogosto bojijo grmenja in strel, vendar to sčasoma prerastejo. Ljudje se veliko lažje naučimo, da je nevihta le naraven pojav, ki za nas ni škodljiv. Psu nekoliko težje razložite, da nevihta zanj ni nevarna.

Obstaja več načinov, kako obvladovati pasji strah pred nevihtami. Za začetek je potrebno vedeti, da če se lastnik boji neviht, se jih bo verjetno tudi pes. Psi oponašajo svoje lastnike in se hitro navzemajo njihovega vedenja in čustvovanja. Druga napaka, ki jo lastniki nevede počnemo, je crkljanje in prigovarjanje, da je vse v redu. Že pri otrocih vidimo odziv na tovrstno reakcijo. Če otrok pade s kolesom in mu rečemo, da je v redu, naj kar vstane in se vozi naprej, verjetno ne bo začel niti jokati. Če pa čisto dobronamerno pritečemo k njemu in zganjamo paniko, bo otrok zagotovo začel jokati na ves glas. Enako je s psi. Če se vaš pes boji nevihte, ni nobene potrebe po tem, da bi mu poskušali z ljubkovanjem vcepiti v glavo, da je nevihta neškodljiva. S tem bomo le potencirali občutek, da je nevihta nevaren pojav.Psa lahko poskušamo zamotiti z igro in mu damo kakšen priboljšek. Vendar se nekateri kužki tako močno bojijo neviht, da se ne bodo želeli igrati. Tudi to je čisto v redu. Ni potrebno, da silimo v njih.

Dora se najlažje pomiri v našem naročju, zavita v odejo, s katero tudi nekoliko omilimo glasen zvok grmenja. Najbolje se počuti ob lastnici Špeli, saj ima izkušnjo, da se ji v njenem varstvu ne more zgoditi nič slabega.