Valjenje piščancev

Ko napoči čas valjenja, kokoš skrbno izbere mesto, kjer bo gnezdila. Oskubi si perje na prsih, da s telesno toploto greje zarod. Gnezdo ustvari na samem.

Jajca obrača s kljunom, to stori do 50 krat dnevno. Raziskovalci so dognali, da kokošja mama s piščanci komunicira že, ko so v jajcu in z rahlim potrkavanjem ustvarja posebno bližino. Piščanci pa ji iz jajca potrkavajo nazaj. Žal je sodobnem času vse manj kokoši, ki bi razvile nagon po valjenju jajc. Zato je običajno, da jajca valimo v inkubatorjih – valilnikih. S takšnim načinom valjenja piščancev smo si pomagali tudi na naši mali kmetiji.

Valjenje se prične v predvalilnikih. Temperatura za valjenje mora biti 37,8 stopinj Celzija, relativna zračna vlaga znaša 58-60%. Optimalna temperatura valjenja ni enaka za vsa jajca. Odvisna je od velikosti jajc, kakovosti lupine, pasme, starosti jajc in vlažnosti med valjenjem. Tako na primer jajca s tršo lupino in težja jajca zahtevajo za 1-2 desetinki stopinje Celzija višjo temperaturo kot lažja jajca in z manj trdo lupino. V predvalilnikih so vgrajeni mehanizmi za obračanje jajc, ti jajca obrnejo vsako uro, če pa je obračanje ročno, je to potrebno storiti vsaj 2 krat dnevno. Obračanje jajc je pomembno zato, da se zarodki ne prilepijo na steno jajčne lupine.

V valilnikih so lahko tudi vgrajeni ventilatorji, ki poskrbijo za enakomerno porazdelitev temperature po valilniku in za kroženje zraka. Zarodki v jajcih namreč dihajo in za svoj razvoj potrebujejo kisik. Kokošja jajca preložimo iz predvalilnikov v izvalilnike 18 dan, kjer ostanejo še 3 dni. V izvalilnikih je temperatura nekoliko nižja (za pol stopinje Celzija). Nižja temperatura v izvalilnikih je potrebna zato, ker embrii v jajcih v tem času že proizvajajo toploto. Jajc ni potrebno več obračati. Izvaljene piščance pustimo v izvalilniku tako dolgo da se povsem osušijo in trdno postavijo na noge (do 6 ur).